Magnetno zaviranje
Pri reševanju podanega primera smo si pomagali z različnimi pripomočki. Plošči smo vrteli s pomočjo elektromotorja, katerega hitrost vrtenja smo spreminjali z variakom, silo in hitrost vrtenja plošče pa smo merili s pomočjo elektronskega silomera in svetlobnih vrat. Kako se je spreminjala hitrost v odvisnosti od sile, ki je nastajala pri vrtenju plošče, pa smo nato risali v grafe.
Najprej smo preverili, v katero smer deluje sila. Opazili smo dve sili in sicer navpično, ter tangentno, ki deluje na ploščo v nasprotni smeri vrtenja. To je bila naša iskana sila, ki zavira vrtenje in lahko ploščo tudi ustavi.
Preden smo se lotili merjenja, smo preverili, kako deluje silomer. Predvsem nas je zanimalo, če nanj vpliva tudi pravokotna sila in ne samo tista, ki jo želimo izmeriti. Zato smo silomer postavili pravokotno, ga umerili na nič in nanj obesili utež. Teža uteži je bila 1,55 N, silomer pa je izmeril pravokotno silo 0,02 N. Iz tega smo sklepali, da je pravokotni vpliv na silo zanemarljiv in je zato silomer zanesljiv merilnik.
Da smo lahko opravljali meritve, smo si sestavili nosilce za silomer, magnet in vrata, magnet pa smo fiksiral z držalom in palico, da je med meritvijo ostal na isti razdalji od plošče. Merili smo navpično in tangentno silo pri različnih hitrostih, pri različni oddaljenosti od plošče in pri dveh različnih debelinah plošče.